Filozofska fakulteta

Umrl je Paul van den Heuvel, ustanovitelj lektorata za nizozemski jezik in kulturo

27. junija 2015 se je za vedno poslovil od nas Paul J. M. van den Heuvel, nekdanji profesor na lektoratu za nizozemski jezik in kulturo na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer je deloval sedem let. Leta 1989 je postavil temelje za lektorat, ki letos praznuje 25 letnico obstoja. Rodil se je leta 1952 v ´s-Hertogenboschu in umrl v Ossu na Nizozemskem. Na Univerzi v Utrechtu je diplomiral iz moderne nizozemske književnosti in jezika ter umetnostne zgodovine in literarne vede. Po zaključenem študiju je opravil še pedagoško akademijo.

 Bil je karizmatičen ter izjemno uspešen in priljubljen profesor, o čemer pričajo že same številke udeležencev; vsako leto se ga je udeležilo med 45 in 55 študentov. Lektorat je sprva je potekal v obliki prostovolnjega tečaja, nato je nizozemščina postala predmet v okviru kurikuluma germanistike.

 Profesor van den Heuvel je v svojem prostem času organiziral številne obštudijske dejavnosti, pri čemer je vseskozi bil povezan s svojimi kolegi po vsej Evropi. Študente je vzpodbujal k študiju nizozemskega jezika in kulture s številnimi dodatnimi seminarji, predavanji, prevajalskimi delavnicami, kulturnimi dogodki, filmskimi in literarnimi večeri, strokovnimi ekskurzijami na Nizozemsko in v Belgijo ter z uglednimi tujimi gosti, profesorji, pesniki in pisatelji, ki jih je pripeljal v Slovenijo.

Bil je med prvimi, ki so prevzeli pobudo za organizacijo zdaj že legendarnih mednarodnih poletnih tečajev nizozemskega jezika in kulture; prva dva sta se zvrstila v Herceg Novem, naslednji trije v Piranu, nato pa so se do nedavnega odvijali na ljubljanski filozofski fakulteti z vrhunskimi predavatelji z Univerz v Utrechtu, Bologni, Beogradu, Leuvnu, Ljubljani, Trstu, Dunaju, Debrecenu in Düsseldorfu. Udeleženci so bili študentje nizozemščine od Slovenije do Rusije, Turčije, Grčije, Avstrije, Italije, Poljske, Madžarske, Romunije itd.

 Paul van den Heuvel je na filozofski fakulteti tako rekoč iz nič ustvaril nizozemsko knjižnico. Knjige je pridobil s pomočjo finančne podpore Nizozemske jezikovne unije, ki pa ni zadoščala za pokritje vseh potreb. Zato je sprožil akcijo zbiranja knjig z objavo oglasa v časopisu NRC-Handelsblad, v katerem je pozval ljudi k darovanju izbranih knjig za ljubljanski nizozemski lektorat. Na številne naslove po vsej Nizozemski, ki jih je pridobil preko oglasa, se je odpravil z avtomobilom kar sam in tako zbral kar nekaj sto knjig.njig za nizzoemandelsblad, v katerem poziva zozerms

 Za študente je uvedel možnost opravljanja mednarodnega izpita iz nizozemskega jezika, ki se ga do danes udeležuje večina študentov nederlandistike.

 V času, ko je bilo manj možnosti za mednarodno izmenjavo študentov kot danes, mu je uspelo za študente pridobiti štipendije za izpopolnjevanje nizozemščine na Nizozemskem, v Belgiji in drugih srednjeevropskih fakultetah z nederlandistiko.

 Leta 1996 je Paul van den Heuvel odšel na Univerzo Comenius v Bratislavo, kjer so mu ponudili možnost, da udejanji to, kar si je želel in za kar si je ves čas neumorno prizadeval v Ljubljani; da ustanovi nizozemščino kot glavni študijski predmet, kar mu je na Slovaškem tudi uspelo. Kot gostujočega profesorja smo ga nato vsako leto gostili v Ljubljani.

Paul van den Heuvel je navdušil za nizozemski jezik, literaturo in kulturo številčne generacije in mnogim izmed nas s karizmatičnostjo ter s popolno predanostjo pedagoškemu poklicu, ki ga je opravljal v skladu z doslednim izpolnjevanjem najvišjih etičnih načel, spremenil življenje.

Po letu 1996, ko sem na njegovo željo sprejela vodenje lektorata, je redno obiskoval Slovenijo, najraje pa je bivanje pri nas izkorostil za to, kar je bilo njegovo življenjsko poslanstvo: zavzeto in brezpogojno predano delo s študenti. Tako se ga kot gostujočega profesorja spominjajo tudi najmlajše generacije študentov. Nadvse rad je imel literaturo, še posebej poezijo in tudi sam je pisal pesmi. Bil je človek in profesor z veliko začetnico, njegova življenjska volja neustavljiva, ljubezen do narave velika, kot je bilo veliko njegovo srce. Vedno sva imela veliko skupnih načrtov za prihodnost nederlandistike v Ljubljani, veliko sva jih uresničila, številnih, žal, ne bova mogla več. Kovala sva jih z veliko zanj tako značilnega humorja. Tisti, ki smo ga poznali, vemo, kako nalezljivo je bilo njegovo iskrivo zbijanje šal. Večkrat mi je rekel, da je treba imeti sto načrtov, da potem uresničiš vsaj enega.

 Naša hvaležnost, naš dragi profesor, naš dragi Paul, do vsega, kar si storil za ljubljansko nederlandistiko in za vsakega od nas, ki smo te poznali, je neizmerna.

 dr. Anita Srebnik