Filozofska fakulteta

Prvih dvajset let lektorata za nizozemski jezik

Lektorat za nizozemski jezik, sprva v okviru Oddelka za germanske jezike, kasneje pa Oddelka za germanistiko, nederlandistiko in skandinavistiko, deluje že dvajset let.

Paul van den Heuvel

Zahvala temu, da se je nizozemski jezik na Filozofski fakulteti zelo uspešno razširil in uveljavil, gre pobudi nederlandista in umetnostnega zgodovinarja Paula van den Heuvela, ki jeseni 1989 na naši fakulteti začne poučevati nizozemski jezik. Lektorat nizozemščine sprva poteka v obliki prostovoljnega tečaja. Odprt je za študente germanistike ter drugih oddelkov Filozofske fakultete, drugih fakultet in vse ostale slušatelje. Van den Heuvel že v začetku pritegne veliko število slušateljev, kar je plod njegove iskrene predanosti pedagoškemu poklicu in posvečanju prostega časa bogati paleti dejavnosti, ki jih organizira za študente izven lektorskih vaj. Vsako leto se lektorata udeleži med 45 in 55 slušateljev.

Status

1991 nizozemščina postane izbirni drugi tuji jezik v okviru študija nemškega ali angleškega jezika. 2008, z uvedbo bolonjskega študijskega programa, pa nizozemščina poleg že obstoječega statusa postane tudi izbirni predmet na Oddelku za germanistiko ter Oddelku za anglistiko ter na ostalih smereh. Kljub uvedbi bolonjskih programov ostaja lektorat odprt tudi za slušatelje z drugih fakultet in občane.

Knjižnica

Paul van den Heuvel tako rekoč iz nič ustvari nizozemsko knjižnico. Knjige pridobi s pomočjo finančne podpore Nizozemske jezikovne unije, ki pa ne zadošča za pokritje vseh potreb. Zato van den Heuvel v letih 1991 in 1992 sproži akcijo zbiranja knjig z objavo oglasa v nizozemskem časopisu NRC-Handelsblad, v katerem poziva ljudi k darovanju knjig za nizozemski lektorat v Ljubljani. Na številne naslove po vsej Nizozemski, ki jih pridobi preko oglasa, se odpravi z avtomobilom kar sam in tako zbere nekaj sto knjig.

Mednarodni izpit

Van den Heuvel uvede možnost opravljanja mednarodnega izpita iz nizozemskega jezika za pridobitev spričevala Certificaat Nederlands als Vreemde Taal (CNaVT). Akreditacijo za izvedbo izpitov mu podeli Nizozemska jezikovna unija. Izpitov se od 1990 dalje vsako leto udeležujejo skoraj vsi slušatelji. Po van den Heuvelovem odhodu akreditacijo za izvajanje tega izpita pridobi Anita Srebnik, tako da je kontinuiteta opravljanja mednarodnih izpitov še naprej zagotovljena.

Anita Srebnik

1996 vodenje lektorata prevzame Anita Srebnik, anglistka in nemcistka, ki je nizozemščino študirala na Univerzi v Utrechtu in Leidnu. V okviru magistrskega študija v akademskem letu 2000/01 se mudi na študiju na Inštitutu za nizozemsko leksikologijo Univerze v Leidnu. Po vrnitvi z Nizozemske poučuje nizozemski jezik v vseh treh letnikih, saj je odslej za lektorat na voljo 12 ur tedensko.

Mednarodne izmenjave

Za študij na univerzah na Nizozemskem, v Belgiji in univerzah srednje Evrope (programi Tempus, Socrates, Erasmus, Ceepus) ter poletno izpopolnjevanje je študentom na voljo razmeroma veliko štipendij, letno okoli osem. Število študentov, ki prejmejo štipendijo, doseže rekord v študijskem letu 2000/01, ko se raznih izmenjav udeleži kar 16 študentov ljubljanske nederlandistike. Van den Heuvel ob ustanovitvi Ceepusove mreže A-004 na Univerzi na Dunaju (za študij slavistike, ugrofinistike in nederlandistike) prevzame njeno koordinacijo v imenu Filozofske fakultete, ta funkcija se kasneje prenese na Srebnikovo. Ista mreža se kasneje preimenuje v A-0012, dosedanjim univerzam iz Avstrije, Češke, Slovaške, Poljske, Hrvaške, Madžarske, Romunije in Bolgarije se pridružijo še univerze iz nekdanje Jugoslavije in Črne gore. Lektorat redno sodeluje z Erasmus Hogeschool iz Bruslja. Naši študentje se udeležujejo njihovih študijskih programov, k nam pa pretežno prihajajo flamski profesorji.

Sodelovanje s tujimi univerzami se stalno krepi, sprva še posebej z Oddelkom za nederlandistiko Univerze v Bratislavi, kjer deluje Paul van den Heuvel, vseskozi pa z Univerzo na Dunaju in tamkajšnjim predstojnikom oddelka za nederlandistiko prof. dr. Herbertom van Uffelnom, pa tudi z ostalimi univerzami (Brno, Olomouc, Budimpešta (ELTE), Leiden, Utrecht, Wroclaw, Varšava, Amsterdam, Bruselj, Poznan, Trst in Neapelj). Sodelovanje poteka v obliki različnih skupnih projektov, obiskov, delavnic in številnih gostovanj tujih profesorjev pri nas.

Projekt EU Kultura 2000

Med 2001 in 2003 Anita Srebnik vodi slovenski del projekta EU Evropska literarna dediščina v kontekstu I v sklopu širšega projekta EU Kultura 2000. Pobudnik in vodja projekta je Herbert van Uffelen z Oddelka za nederlandistiko Univerze na Dunaju, soorganizatorji poleg nizozemskega lektorata v Ljubljani so oddelki za nederlandistiko Univerze Comenius v Bratislavi, Univerze Palacky iz Olomouca, Univerze v Debrecenu in Univerze v Wroclavu. Na svetovnem spletu so predstavljene literature držav omenjenih univerz ter Nizozemske in Belgije v evropskem kontekstu. Namen projekta je poučiti širšo množico o evropskih literarnih tokovih iz obdobja 1980-2000. Medtem je končana tudi druga faza projekta z več udeleženimi državami in z večimi literarnimi obdobji.

Prvi nizozemsko slovenski slovar

Jeseni 2007 izide prvi nizozemsko slovenski slovar, ki ga 3. oktobra 2007 avtorica Anita Srebnik slovesno izroči prestolonasledniškemu paru Kraljevine Nizozemske princu Willemu-Alexandru in princesi Máximi med njunim državnim obiskom v Sloveniji. Ob tej priložnosti tedanji predsednik države dr. Janez Drnovšek povabi Srebnikovo na slovesno večerjo na Grad Brdo.

Mednarodna nagrada

1998 je Anita Srebnik Nizozemski fundaciji za literarno ustvarjanje in prevajanje predstavila zamisel o antologiji nizozemske kratke proze v slovenščini, za kar je leto kasneje prejela nagrado Joost van den Vondel fundacije Alfred Töpfer iz Hamburga za mednarodno odmevne dosežke na področju germanistike in nederlandistike.

Dodatne aktivnosti

Van den Heuvel je od vsega začetka uspešno vzpodbujal študente k študiju nizozemskega jezika in kulture s številnimi dodatnimi seminarji, predavanji, delavnicami, kulturnimi dogodki, filmskimi večeri, večeri poezije, strokovnimi ekskurzijami, mednarodnimi seminarji ter z uglednimi tujimi gosti, profesorji, pesniki in pisatelji, ki jih je pripeljal v Slovenijio. To tradicijo je nadaljevala tudi Anita Srebnik, ki ga je po njegovem odhodu nasledila. Sledi zelo kratek pregled dodatnih aktivnosti, ki sta jih organizirala Paul van den Heuvel (1989 – 1996) in Anita Srebnik (1997 – 2009):

  • Mednarodni seminarji nizozemskega jezika in kulture v Piranu in Ljubljani so bili za ljubljansko nederlandistiko velik organizacijski zalogaj. Organizirani so bili v letih 1993, 1995, 1997, 1998 in 2000. Na enotedenskih seminarjih so sodelovali profesorji nizozemskega jezika in književnosti iz Belgije, Nizozemske, Avstrije in Italije ter ostali gostje (zgodovinarji, novinarji). Udeležili so se jih študentje iz Slovenije, Slovaške, Češke, Poljske, Jugoslavije, Hrvaške, Italije, Avstrije, Madžarske Romunije, Bolgarije, Grčije in Turčije.
  • Prevajalske delavnice. Organiziranih je bilo sedem prevajalskih delavnic z uglednimi gosti, profesorji moderne nizozemske književnosti in književnega prevajanja (Wiljan van den Akker in Hans Anten iz Utrechta, Franco Paris iz Univerze La Sapienza v Rimu ter Univerze v Neaplju) in prevajalci (Maja de Graaf, Mateja Seliškar). Nekateri prevodi so bili objavljeni v literarnih revijah in dnevnem časopisju. Plod ene od delavnic so bile t.i. pesniške razglednice (poëziekaarten).
  • Literarni večeri. Lektorja sta organizirala literarna srečanja in večere, katerih gostje so bili znani in priljubljeni nizozemski in flamski pisatelji in pesniki (žal medtem preminuli Herman de Coninck, Toon Tellegen, Mensje van Keuen, Joost Zwagerman, Manon Uphoff in Abdelkader Benali).
  • Predavanja in seminarji gostujočih profesorjev iz Nizozemske, Belgije, Slovaške, Češke, Avstrije, Italije, Madžarske in Poljske (prof. dr. Herbert van Uffelen, dr. Pawel Zajas, dr. Jacob Vossestein, prof. dr. Stanislaw Predota, Paul van den Heuvel, Irena Žagar, dr. Alexandra Andreassova, Femke Simonis, Pablo van Suchtelen ipd.). Študentje so se ukvarjali z nizozemskim jezikom, literaturo, nizozemsko ter flamsko kulturo in njunimi razlikami, afrikanščino ter južnoafriško kulturo in literaturo. Vsako leto sta se zvrstili najmanj dve predavanji ali seminarja tujih profesorjev.
  • Strokovne ekskurzije. Paul van den Heuvel je spomladi 1992 in 1994 organiziral strokovni osemdnevni ekskurziji na Nizozemsko in Flandrijo.
  • Filmski program. Skoraj vsako leto je lektorat organiziral ciklus nizozemskih in flamskih filmov, leta 2000 so se filmski večeri v organizaciji lektorata odvijali v Slovenskem gledališkem in filmskem muzeju, projekcij se je udeležila širša publika.

Prihodnost

Iz naštetega je razvidno, da ima lektorat kljub svoji mladosti bogato zgodovino, ki je plod prizadevanj lektorjev Paula van den Heuvela in Anite Srebnik, da bi se nederlandistika v Sloveniji razširila in uveljavila na visoki akademski ravni. Želja po vsaj še enem akademskem sodelavcu, ki je bila močno izražena že ob odhodu Paula van den Heuvela, a, žal, zaradi finančnih ovir ni mogla biti uresničena, pa še vedno obstaja. Vizija lektorata se širi, a vseeno ostaja v začrtanih tirnicah: doseganje in ohranjanje visokega nivoja znanja jezika in kulture (literature), vključenost nizozemščine v bolonjske študijske programe, spodbujanje nadarjenih in zainteresiranih študentov za nadaljnji študij nizozemščine v tujini, za kar obstaja veliko možnosti, in s tem vzgajanje bodočih nederlandistov, ki bodo še naprej širili nizozemski jezik in kulturo z raziskovanjem, poučevanjem in prevajanjem. V slednjem so nekdanji študenti ljubljanske nederlandistike že zelo uspešni, saj je v zadnjih petnajstih letih izšlo že veliko nizozemskih in flamskih književnih del v slovenskem prevodu, izšel pa je tudi prvi nizozemsko slovenski slovar.